Svoboda in odgovornost BITI

Evolucija zavesti se je po majevskem koledarju zaključila 28.oktobra 2011. Calleman pravi, da je vesolje s tem doseglo najvišje kvantno stanje. To pomeni, da se je usmerjen razvoj zaključil in prinesel posameznikom svobodo samo biti; da smo, kar smo. Zaključek evolucije zavesti ne pomeni takojšnjih masovnih premikov zavesti, ki bi se zgodili kar sami od sebe. Ljudje smo v različnih obdobjih svojega celostnega osebnega razvoja in morda lahko nekateri posamezniki že na polno delujejo v novih razmerah, druge pa čaka še resno delo širjenja zavesti.
Svoboda biti s sabo prinese tudi odgovornost. Od vsakega posameznika je odvisno, kako bo kreiral svojo pot. Brez izgovorov, brez iskanja zunanjih krivcev, brez prelaganja odgovornosti na druge.

Zato je pomembno soočenje s samim sabo, zavestna gradnja ustreznega odnosa do sebe, vodenje samega sebe. Pomembna je nenehna osebna predanost samoizpopolnjevanju, trening uporabe celotnega potenciala, ki ga ima vsak posameznik. Izkoristimo celotne sposobnosti našega uma, povežimo levo možgansko hemisfero (govor, matematika, čas, zaporedna logika, analiza) z desno (umetniške sposobnosti, intuicija, prostor, celota, sinteza),  raziskujmo duhovno inteligenco. Prepoznavajmo dinamiko, kompleksnost in medsebojno odvisnosti sistemov. Zavestno se urimo za odpiranje novih možnosti. Pomemben je preplet vseh znanj - od materialnih do duhovnih; povezano znanje za vsakega posameznika, čoveka in človečnost.

Bodimo sonce sebi in drugim*

V različnih poslovnih situacijah smo mnogokrat v precepu, ko tehtamo in izbiramo med različnimi možnostmi, odločitve je potrebno sprejemati hitro, posledice pa so lahko zelo nepredvidljive. Srečujemo se z resnimi etičnimi dilemami. V hitro spreminjajočem se okolju so naš vodnik vrednote. Če vemo, kaj so naše prioritete, kaj je resnica in red, za kaj se zavzemamo, se lahko etično odločamo. Ob tem ne pozabimo, da je vodenje sebe naša primarna odgovornost. Nabiranje izkušenj je osnova za osebni razvoj. Pogosto smo slepi za to, da nam prav naše delo ponuja velike možnosti za razvoj in razmišljamo, kako se bomo razvijali potem, ko z njim zaključimo. Zato je prav, da ozavestimo delo kot vrednoto. S tem, ko dobro opravljamo svoje delo, dajemo svoj prisevek, služimo sebi in skupnosti. Bodimo ponosni na to. Za uspeh mora vsak prispevati svoj delež.
Če nam delo ni všeč in se pritožujemo, se še bolj ujamemo v zanke tistega, česar nočemo. Zavedajmo se moči in izbire misli. Naučimo se viditi dobro v stvareh in okoliščinah, poiščimo svetle točke, navdušujmo se od znotraj. S svojim razmišljanjem vplivamo na sistem in sistem vpliva na nas. Bodimo sonce sebi in drugim. Tako lahko svet spreminjamo od "znotraj" in vsak posameznik je kreator sprememb. Vsak je lahko voditelj, ki se zavzema za vrednote in s svojim aktivnim zgledom prispeva k spreminjanju sveta. Skladno s tem se tudi proces vodenja demokratizira.Na mestih z veliko formalno močjo potrebujemo vodje, ki to razumejo in dojemajo vodenje kot poklicanost. Voditelj usmerja emocionalno in duhovno energijo organizacije, ki jo vodi. Zato je zavest novo področje pri razvoju poslovnih voditeljev. Pripravljenost za odpiranje prostora novih možnosti, pridobivanje novih znanj, gradnja zaupanja in ustvarjanje pogojev za povezovanje sposobnosti posameznikov v kolektivno inteligenco so ključni vzvodi. Vsak nov je dolžan, da prevzame od prej in naredi še več. Ne izgubljajmo časa s ponovnim odkrivanjem že znanega, povežimo se za skupni razvoj, kajti združena energija različnih svetov da prebojne rezultate. Soustvarjanje je prihajajoči model bivanja.

*Tekst je povzetek dosedanjih zapisov na blogu Voditeljstvo. Navdih za naslov je bila pesem velikega slovenskega pesnika Toneta Pavčka, ki je umrl ta teden:

Na svetu si, da gledaš sonce.
Na svetu si, da greš za soncem.
Na svetu si, da sam si sonce
in da s sveta odganjaš sence.

5. srečanje TLAK

Peto srečanje TLAK, Trimo Leadership Alumni Kluba, smo tokrat organizirali v Šentlovrencu.
Na prejšnjih srečanjih  TLAK smo gostili iskrive goste z zanimivimi in pronicljivimi temami. Almir Flisar nam  je predstavil svoj pristop Znanozofija ustvarjativnosti, Žiga Vaupotič je z zornega kota Y generacije predstavil poglede na  Medgeneracijsko sodelovanje, Dirk Appel je razložil, kako deluje Samo-motivacija,  dr. Tadeja Jere Lazanski pa nam je podala uvod v Sistemsko mišljenje.
Tokrat smo se odločili za drugačen način druženja, v naravi, ob športnem igrišču. Preizkusili smo se v različnih spretnostih - od metanja diskov (oziroma CD-jev), ciljanja na koš (ne košarkarski, ampak pravi, kmečki)  do žongliranja. Prijetno toplo jesensko popoldne je z domačimi dobrotami obogatil še najmlajši kuharski mojster Lojze Čop.

Priprave na žongliranje: najprej ogrevanje z rutkami, nato z žogicami.
Foto: Jana Lutovac Lah

Preporod samousmerjanja

Vodenje se mora spreminjati, a vodje še prepogosto posegamo po starih vzorcih, saj menimo, da je zunanja spodbuda tista, ki ustvari premike v ljudeh. Pozabljamo, da je v človeški naravi, da smo radovedni, ustvarjalni in da hočemo kot celovita človeška bitja zasledovati smisel v svojem delovanju. Z nagradami in kaznimi pogosto nehote zaviramo notranjo motivacijo sodelavcev, kar predvsem pri kreativnih in bolj zahtevnih nalogah vodi do slabših rezultatov. Daniel Pink nam to nazorno dokaže v knjigi Zagon: presenetljiva resnica o tem, kar nas dejansko motivira. Ko se nagrade in kazni srečajo z našim tretjim gonom, prevlada nekaj, čemur bi lahko rekli vedenjska kvantna mehanika, in začnejo se dogajati čudne stvari. Osredotočenost ljudi se zmanjša in širši pogled na rešitev je zamegljen. Zato je vpletanje nagrad v zanimive, ustvarjalne ali plemenite naloge lahko zelo nevarno.
Motivacija 3.0 upošteva do sedaj zapostavljeno dimenzijo človeka - iskanje smisla, ustvarjalno delo z zanosom, prispevek k skupnosti. Notranje motivirani ljudje navadno dosežejo več.Trdo delajo in zaradi notranje želje po nadzorovanju svojega življenja, želje po pridobitvi novih znanj o svetu in doseganju nečesa trajnega, kjub težavam vztrajajo. Ko je nagrada že dejavnost sama - poglobitev znanja, razveseljevanje strank, trud - ni nobenih bližnjic. Edina pot do cilja je prava pot. Neetično vedenje je nekako nemogoče, ker edina oseba, ki je prizadeta, ni nasprotnik, ampak vi sami. Zato, pravi Daniel Pink, zdaj ni čas za boljše vodenje, ampak za preporod samousmerjanja.

Zaveza za uspešno prihodnost

Na Managerskem kongresu smo s predlogom Zaveze za uspešno prihodnost managerji prevzeli pobudo za široko družbeno razpravo o tem, v kakšni državi želimo živeti in kaj smo pripravljeni za to narediti. Želimo premik iz tarnanja, celo malodušja v aktivno, povezovalno kreiranje razvojnih ciljev, ki bodo upoštevali celovitost potreb posameznikov in družbe. Za postavljanje in doseganje pravih življenjskih ciljev moramo ponovno združiti moči, znanje in dobronamernost. Ko je cilj jasen, lahko iščemo prave poti do njega. Maestro Anton Nanut celo pravi: "Če imaš partituro v glavi, bodo roke dirigirale same."
Pri iskanju primerne poti moramo upoštevati kulturo našega naroda. Socialna in kulturna antropologinja dr. Vesna Godina je opozorila, da s pravilnimi ekonomskimi ukrepi ne moreš izničiti kulture. "Kapitalizem je potrebno prilagoditi družbi, obstoječim vrednotam in obstoječim normam uspešnosti. Slovenci smo usmerjeni v kolektiv, ne toleriramo velikih socialnih razlik in drugačnosti, želimo soupravljati, predvsem pa želimo biti spoštovani, da cenimo vsakega človeka, ne glede na njegov status."
Uspeh ne pride sam in zanj ni dovolj samo talent in dobronamernost. Petra Majdič, najuspešnejša slovenska tekačica na smučeh, pravi, da je poleg talenta potrebno 20 do 30% trdega dela, kar polovico uspeha pa predstavlja glava - kakšen nadzor imaš nad svojim telesom in sposobnost, da greš lahko čez mejo tistega, za kar verjameš, da zmoreš.
Prav je, da si postavimo ambiciozne razvojne cilje. S poprečnostjo, s stagniranjem ali kot zdaj - z nazadovanjem - ne koristimo nikomur. In Zaveza za uspešno prihodnost ima več razsežnosti. Tudi to, da moramo managerji dobro premakniti svoje meje. Petra Majdič je to jasno povedala: "Tekmovalci smo zelo zahtevni in stalno preizkušamo trenerja - tudi oni morajo preko svojih meja."