Zbrala sem nekaj informacij, ki nam lahko pomagajo pri vodenju samega sebe. Namenjene so spremljanju svetovnih dogajanj z drugega zornega kota in sinhronizaciji ritma z njimi. Hkrati pa je to tudi spodbuda za vsakega posameznika, da je smiselno na polno delovati, če to zmore in če hoče vlagati v svoj osebni razvoj.
Priprave na nove razmere (povzeto po dr. Carlu Callemanu)
Skozi evolucijo zavesti smo se naučili spoštovati moč in delovati etično. Zdaj se moramo naučiti zavestnega soustvarjanja. Prehod v novo zavest zahteva notranjo preobrazbo posameznika. Vprašati se moramo, če smo na pravem mestu in če nas to, kar delamo, pripravlja na obdobje, ki prihaja.
Povečevanje frekvence sprememb je planet potisnilo v kaos. Kaos je potreben, da se bo lahko rodil nov svet. Nihče ne bo mogel več vzdrževati lastne iluzije, da lahko nadzoruje vse. Naše ustaljene navade moramo odpraviti in se odpreti, delovati skladno z naravnim tokom. Sprememb bo toliko, da jih naš razum ne bo mogel dojeti. To je pot do nove zavesti.
Posamezniki bomo suvereni in popolnoma odgovorni zase. Ne bo nikogar, ki bi ga lahko krivili ali projicirali nanj negativnost. Vsi bomo postali odgovorni za potek dogodkov, ne le glede tega, kaj počnemo kot posamezniki, ampak tudi kolektivno.
Jaka Lucu piše v uvodniku v Poletu: »Vsak mora pri sebi najprej ugotoviti, kaj dela, kako to dela in kako pošten je pri tem delu do samega sebe, saj če je pošten do sebe, je tudi do okolice…. Iščete rešitve v sebi ali krivce zunaj sebe?«
sobota, 30. julij 2011
nedelja, 24. julij 2011
Samorastniki* v poslovnem svetu
Z velikim zanimanjem sem prebrala intervju s Sandijem Češkom v Delovi Sobotni prilogi. Med drugim pravi: "Živimo v svetu, za katerega je najznačilnejša nekakšna megla. Podoba sveta ni več jasna, saj se spremembe dogajajo tako hitro, da stanja v določenem trenutku ni mogoče fiksirati. Ljudje, ki si prizadevajo vse to razumeti, popredalčkati, imajo težavo."
Pronicljiva razmišljanja sem brala s posebno pozornostjo tudi zato, ker naju s Sandijem Češkom povezujejo tudi začetna leta Orie. To je bila samorastniška pot, kjer smo se ogromno naučili, preizkušali in razvijali sami sebe in podjetje, prestavljali meje. Samorastniško pot je Sandi Češko uspešno nadgradil v Studiu Moderna, v Sloveniji se je na ta način razvijalo še nekaj podjetij. Tudi za Trimo pogosto rečem, da je samorastnik, ki si v zahtevnih pogojih utira svojo pot.
Danes pa smo samorastniki pravzaprav vsi. Smo v silovitem tempu sprememb, ko se dogodki in informacije dnevno izmenjujejo od ugodnih do neugodnih, včasih katastrofalnih, pa spet do takšnih, ki dajejo navdih.
Vsak od nas se mora v teh razmerah naučiti, kako optimalno delovati, motivirati in energenizirati sebe in sodelavce. Vsak naj trenira in razvija sam sebe, ustvarja na svoj način in v povezovanju z drugimi dosega ključne cilje.
*Slovar slovenskega knjižnega jezika opisuje samorastnika kot nekoga, ki mora zaradi neprimernih, težkih življenjskih razmer skrbeti za svoj obstoj sam, se vzgajati sam.
Pronicljiva razmišljanja sem brala s posebno pozornostjo tudi zato, ker naju s Sandijem Češkom povezujejo tudi začetna leta Orie. To je bila samorastniška pot, kjer smo se ogromno naučili, preizkušali in razvijali sami sebe in podjetje, prestavljali meje. Samorastniško pot je Sandi Češko uspešno nadgradil v Studiu Moderna, v Sloveniji se je na ta način razvijalo še nekaj podjetij. Tudi za Trimo pogosto rečem, da je samorastnik, ki si v zahtevnih pogojih utira svojo pot.
Danes pa smo samorastniki pravzaprav vsi. Smo v silovitem tempu sprememb, ko se dogodki in informacije dnevno izmenjujejo od ugodnih do neugodnih, včasih katastrofalnih, pa spet do takšnih, ki dajejo navdih.
Vsak od nas se mora v teh razmerah naučiti, kako optimalno delovati, motivirati in energenizirati sebe in sodelavce. Vsak naj trenira in razvija sam sebe, ustvarja na svoj način in v povezovanju z drugimi dosega ključne cilje.
*Slovar slovenskega knjižnega jezika opisuje samorastnika kot nekoga, ki mora zaradi neprimernih, težkih življenjskih razmer skrbeti za svoj obstoj sam, se vzgajati sam.
sobota, 02. julij 2011
Učenje za uNOVčenje znanja
Na enostavno vprašanje, kaj je učenje, običajno dobimo širok nabor odgovorov - da je to pridobivanje novih znanj, iz neznanega ustvarjati znano, muka in zabava.... Zakaj je potrebno učenje? Zakaj pridobivamo nova znanja? Pogosto pozabimo, da je pravi namen novih znanj uporaba v praksi - za nov način razmišljanja, dela, sodelovanja, vodenja, kreiranja...V podjetjih prvenstveno uporabljamo nova znanja zato, da ustvarjamo dodano vrednost - z novimi ali izboljšanimi proizvodi, storitvami, rešitvami, ki jih unovčimo na trgu. Brez koristne uporabe znanje nima prave vrednosti. Je samo neizkoriščen potencial.
Pot od učenja do unovčenja znanja je bistvena tako za posameznika kot za organizacije. Kako čim hitreje in učinkoviti pridobiti potrebna znanja, jih prenašati med sodelavci in uporabiti za nove postopke, za nov način doseganja ciljev? Mislim, da imamo na tem področju še veliko priložnosti. Postopek učenja je že stoletja skoraj enak, informacijsko-telekomunikacijske tehnologije so se v tem času izredno razvile, pa tudi znanja o delovanju možgan imamo bistveno več. Zato sem radovedna, kje so možni preboji pri pridobivanju in uporabi potrebnih znanj. In seveda tudi načini, kako pozabiti na znanje, ki nam je dobro služilo včasih, zdaj pa ne več.
Pot od učenja do unovčenja znanja je bistvena tako za posameznika kot za organizacije. Kako čim hitreje in učinkoviti pridobiti potrebna znanja, jih prenašati med sodelavci in uporabiti za nove postopke, za nov način doseganja ciljev? Mislim, da imamo na tem področju še veliko priložnosti. Postopek učenja je že stoletja skoraj enak, informacijsko-telekomunikacijske tehnologije so se v tem času izredno razvile, pa tudi znanja o delovanju možgan imamo bistveno več. Zato sem radovedna, kje so možni preboji pri pridobivanju in uporabi potrebnih znanj. In seveda tudi načini, kako pozabiti na znanje, ki nam je dobro služilo včasih, zdaj pa ne več.
Naročite se na:
Objave (Atom)
