Preporod samousmerjanja

Vodenje se mora spreminjati, a vodje še prepogosto posegamo po starih vzorcih, saj menimo, da je zunanja spodbuda tista, ki ustvari premike v ljudeh. Pozabljamo, da je v človeški naravi, da smo radovedni, ustvarjalni in da hočemo kot celovita človeška bitja zasledovati smisel v svojem delovanju. Z nagradami in kaznimi pogosto nehote zaviramo notranjo motivacijo sodelavcev, kar predvsem pri kreativnih in bolj zahtevnih nalogah vodi do slabših rezultatov. Daniel Pink nam to nazorno dokaže v knjigi Zagon: presenetljiva resnica o tem, kar nas dejansko motivira. Ko se nagrade in kazni srečajo z našim tretjim gonom, prevlada nekaj, čemur bi lahko rekli vedenjska kvantna mehanika, in začnejo se dogajati čudne stvari. Osredotočenost ljudi se zmanjša in širši pogled na rešitev je zamegljen. Zato je vpletanje nagrad v zanimive, ustvarjalne ali plemenite naloge lahko zelo nevarno.
Motivacija 3.0 upošteva do sedaj zapostavljeno dimenzijo človeka - iskanje smisla, ustvarjalno delo z zanosom, prispevek k skupnosti. Notranje motivirani ljudje navadno dosežejo več.Trdo delajo in zaradi notranje želje po nadzorovanju svojega življenja, želje po pridobitvi novih znanj o svetu in doseganju nečesa trajnega, kjub težavam vztrajajo. Ko je nagrada že dejavnost sama - poglobitev znanja, razveseljevanje strank, trud - ni nobenih bližnjic. Edina pot do cilja je prava pot. Neetično vedenje je nekako nemogoče, ker edina oseba, ki je prizadeta, ni nasprotnik, ampak vi sami. Zato, pravi Daniel Pink, zdaj ni čas za boljše vodenje, ampak za preporod samousmerjanja.