Bogastvo iz knjig

Poletje je zelo primeren čas za branje. Ob letošnjem naboru knjig, ki jih z zanimanjem prebiram, sem se spet spomnila na tista dela, ki so mi pred leti pomagala oblikovati pogled na svet in seveda vplivala tudi na moje razumevanje voditeljstva. Nekaj od njih sem že opisala v prispevku Kako so me oblikovale knjige, zapiski, ki sem ji naredila od prebiranju drugih knjig, pa so lahko zanimivi tudi v tem trenutku. Sam Keen je v svoji knjigi Ogenj v trebuhu ponudil sveže razmišljanje o mitih: »Miti in obredi, ki oblikujejo naš um, čustva in dejanja, so pretežno nevidni in nezavedni, kar velja za sleherno družbo. Eden najboljših načinov odkrivanja živih mitov v družbi je raziskati tisto, kar samoumevno velja za stanje stvari. Mi na primer domnevamo, da so napredek, urbanizacija in tehnološke iznajdbe neogibne ter da je nerazvitim narodom usojeno napredovati v razvite narode. Dogovorjena resničnost je mit, ki pa je za večino enako neviden, kot je voda nevidna za ribo. Stari mit zaznava resničnost kot nenehen konflikt in verjame v neogibnost spopadov, vojskovanja in gospodarske tekmovalnosti. Upa v jasno zarisane zmage in napredek. Novi mit zaznava življenje in resničnost kot enotno omrežje medsebojnih neodvisnih bitij, katerih blaginja se stopnjuje s sodelovanjem in sočutjem; veseli se svetovnega reda, ki ne temelji na vojskovanju, in gospodarskega sistema, ki je ekološko sposoben preživetja. V mirnih časih se le izjemni moški in ženske korenito sprašujejo o dogovorjeni resničnosti, v težavnih obdobjih pa se mnogi znajdejo v psihološkem kaosu in korenito spraševanje se stopnjuje. In to je, seveda, naše trenutno stanje. Ko visoko razviti narodi stojijo na robu neskončnega napredka, nerazviti pa na začetku industrializacije, se začenja vse več ljudi spraševati o vrednotah in vizijah, s katerimi živijo. Še nikoli doslej se ni toliko svetovnega prebivalstva toliko spraševalo. Stopili smo v zelo nemirno in ustvarjalno obdobje, »normalna« večina postaja vse bolj nazadnjaška v poskusu, da bi ohranila vrednote časov, ki minevajo, na junaški poti pa mrgoli posameznikov, ki iščejo smer v obetavnejšo prihodnost.«
Avtor opozarja tudi na odgovornost managerjev do osebnega razvoja zaposlenih, na katero ob odgovornosti za finančne rezultate podjetij mnogokrat pozabljamo: »Dober menedžment je poklicanost, življenjska zaveza, ki prepleta tehnične in upravne veščine z vizijo, s sočutjem, poštenjem in z zaupanjem, da bi oblikoval okolje, v katerem ljudje osebno zorijo, se čutijo izpolnjene, prispevajo k skupnemu dobremu in prejemajo psihične in finančne nagrade, ki jih prinaša dobro opravljeno delo…Menedžment je v resnici sveto zaupanje, v katerem je blaginja drugih večino ur njihovega dne v tvojih rokah.«

V knjigo Ritmi poslovne evolucije sem bila delno vključena tudi sama. Avtorica Violeta Bulc mi jo je poslala v branje s povabilom za komentar. Knjigo sem z veseljem in ponosom prebrala. Ponosna sem bila, da avtorico poznam že od študentskih časov, da sva že mnogokrat zelo dobro skupaj viharili možgane in ustvarjali, predvsem pa sem bila vesela, da je že leta 2006 napisala knjigo, ki govori o mislečih in ozaveščenih podjetjih – o organizacijah prihodnosti. Ponosna sem bila tudi na to, da je bilo podjetje, ki sem ga v tem času vodila – Oria, v tej knjigi skupaj s Trimom omenjeno kot primer podjetja, ki ima že nastavke mislečega podjetja. Avtoričin pristop je bil poleg obravnavane tematike inovativen še v mnogih drugih pogledih – od tega, da je k nastajanju knjige s komentarji pritegnila velik krog ljudi, do tega, da je z objavo posameznih poglavij na spletu spodbujala dialog o knjigi in s tem iskanje ustreznih razvojnih poti za misleča in ozaveščena podjetja.

Delo avtorjev Danah Zohar in Iana Marshalla SQ - Duhovna inteligenca govori o stvareh, ki jih čedalje bolj ozaveščamo. »Ob vsem materialnem bogastvu in tehničnem znanju v naših življenjih manjka nekaj temeljnega. Za nekatere ljudi bi to utegnila biti sposobnost preobraziti vsakdanje delo v poklic v pravem pomenu besede. Toda tega občutka poklicanosti ni mogoče zaslediti v sedanjem sistemu vrednot poslovnega sveta. Prevzeti moramo osebno odgovornost za smisel, ustvariti nove poti do njega in ga inteligentno uporabljati.» Naslednje delo Danah Zohar Duhovni kapital je bolj poslovno obarvano. Tudi delo Charlesa Handya The Elephant and the Flea obravnava podobno tematiko – iskanje smisla in nove poti za kapitalizem. Avtorji iz tradicionalno kapitalističnega sveta iščejo ustrezne nove pristope za kapitalizem, ki se je ujel v lastno past. Pri tem iščejo odgovore tudi v socializmu in kapitalizmu. Mislim, da smo lahko tu bolj dejavni tudi mi in ponudimo svetu svoje pristope. Slovenija ima za sabo edinstveno razvojno pot. Radi se pohvalimo, da smo izkusili najboljši socializem na svetu, imamo prakso samoupravljanja, poznamo kapitalizem, naš socialni kapital je še vedno močan, znamo biti solidarni. Kakšno razvojno pot bomo kreirali iz teh temeljev?